8. SLAVISTIČNI ZNANSTVENI PREMISLEKI

Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v sodelovanju s Slavističnim društvom Maribor prijazno vabi k sodelovanju na mednarodni znanstveni konferenci 8. Slavistični znanstveni premisleki. Poezija tukaj in zdaj: raziskave pesemskih diskurzov v slovanskih literarnih poljih 21. stoletja, ki bo potekala od 21. do 23. maja na Filozofski fakulteti v Mariboru.

Osma izvedba Slavističnih znanstvenih premislekov raziskovalni interes osredinja na dogajanje poezije slovanskih jezikov in kultur od leta 2000 do danes. Sodobna literarna teorija je liriko predvsem v skladu s teoretsko dediščino romantike sicer tudi še ob koncu 20. stoletja pogosto opredeljevala kot izrazito subjektivno in monološko vrsto. A kompleksnost konfiguracije pesemskih besedil v zgodovini poezije je teorijo lirike pogosto postavljala na laž, zlasti kar zadeva vprašanje subjekta pesmi, sodobna produkcija pa s svojo raznolikostjo praks to dejstvo še dodatno osvetljuje. Po letu 2000 je postalo še očitnejše dejstvo, da predstave o lirskem diskurzu kot vase zamaknjeni umetniški praksi, ki ne vključuje družbenosti in ne dialogizira z drugimi diskurzi, ne vzdrži več. V kontekstu globalne današnjosti je najnovejša poezija pomembno vzgibala polje umetniške produkcije in se z novimi praksami in strategijami spet vidneje vpela tudi v javno sfero. K temu je prispeval nastop (post)digitalne dobe, ki je z novimi mediji in novimi kanali komunikacije povzročila tudi rekonfiguracijo obtoka literarnih del. V kontekstu slovanskih kultur je v družbeno-nacionalnih okvirih na ozadju razpada družbeno-političnih sistemov po padcu berlinskega zidu sočasno potekala rekonstrukcija funkcij same literature in, v nekaterih kulturah, zlasti poezije kot eminentne vrste s specifično narodno-identitetno vlogo. Vstop v 21. stoletje v okviru slovanskih literarnih polj torej pomeni tudi vstop v drugo desetletje tranzicije in/ali v čas postranzicijskega obdobja.

Po daljšem obdobju upada zanimanja za teoretska vprašanja teoretska refleksija o liriki od leta 2005 doživlja izjemen preporod in vtis je, da je teoretska produkcija od leta 2015 še v porastu. Morda bi lahko celo trdili, da sprotna analitična praksa in premisleki posamičnih pesniških pojavov zaostajajo za teorijo. Na konferenci želimo na ozadju obogatitve teorije lirike z novimi spoznanji in njene analize z novejšimi metodološkimi pristopi (transnaratologija, korpusna analiza, stilometrija, kognitivna poetika, ekokritika, kritična animalistika idr.) zapolniti to morebitno vrzel in spodbuditi nove premisleke. Zanima nas, kako plodovite se izkažejo novejše teoretske premise, ko jih apliciramo na pesemske diskurze, ki nastajajo v času prepleta različnih kriz, ki pretresajo današnjost – od okoljske, migracijske, begunske. Kaj ima povedati poezija v vse bolj apokaliptičnem času novih vojn in nove realnosti, v kateri smo se znašli po pandemski krizi? Katere so nove strategije pesmi, v katerih novih medijih se uresničuje? V kakšnem odnosu je z drugimi umetniškimi praksami? Kako se manifestira pesemski subjekt v novi poeziji, ki nastaja v slovanskih okoljih? Kakšna je vloga pesemskih diskurzov v slovanskih literarnih poljih po letu 2000? To so le nekatera od vprašanj, ki si jih bomo zastavili in pretehtali.

Raziskovalke_ce prijazno vabimo k sodelovanju s prispevki, povezanimi s spektrom naslednjih tematskih področij: